PREDNOSTI DOJENJA ZA OTROKA IN MAMO

Teden dojenja

Vsako leto med 1. in 7. avgustom obeležujemo TEDEN DOJENJA, v okviru katerega praznujemo 2. avgusta SVETOVNI DAN DOJENJA. Namen teh dni je ozaveščanje o pomenu ter spodbujanju dojenja kot naraven in najbolj primeren način prehranjevanja dojenčka v prvih mesecih življenja.

Materino mleko je optimalna prehrana za dojenčka, saj zagotavlja vsa potrebna hranila za ustrezno rast, razvoj in normalno delovanje imunskega sistema. Zaradi svoje edinstvene sestave vsebuje številne zaščitne dejavnike, ki zmanjšujejo tveganje za okužbe, kronična obolenja in vnetja ter prispevajo k boljšemu nevrološkemu razvoju.

Zdrav življenjski slog v času dojenja

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) priporočata začetek dojenja v prvi uri po rojstvu. Priporočljivo je izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti, ter nadaljevanje dojenja ob uvajanju dopolnilne prehrane vsaj do drugega leta starosti oziroma tako dolgo, kot to želita mati in otrok. Mleko je vedno ustrezne temperature in sveže pripravljeno, ko je dojenček lačen. V prvih mesecih otrokovega življenja se prilagaja njegovim prehranskim potrebam in zagotavlja vsa potrebna hranila za rast in razvoj. Na njegovo sestavo poleg življenjskega sloga vplivata tudi prehrana in prehransko stanje matere, zato je v obdobju dojenja priporočljiva pestra in uravnotežena prehrana.
 
Pogosto slišimo, da mora doječa mati uživati posebno prehrano, se izogibati določenim živilom ali celo »jesti za dva«. To ne drži. Posebna dieta med dojenjem ni potrebna. Priporočljivo je, da mati uživa raznoliko in uravnoteženo prehrano ter posluša potrebe svojega telesa. Če ste se že pred nosečnostjo in dojenjem prehranjevali zdravo, svojih prehranskih navad ni treba spreminjati.
 
V obdobju dojenja je pomembno, da ne skrbite le za dojenčka, ampak tudi zase. Privoščite si dovolj počitka, sprostitve in gibanja, ko vam zdravstveno stanje to omogoča. Med dojenjem imejte pri roki kozarec vode, uživajte raznoliko hrano, vključno s sadjem, zelenjavo in stročnicami. Omejite uživanje kave na največ dve skodelici dnevno, izogibajte se alkoholu in kajenju. Za higieno zadostuje običajna skrb – roke si redno umivajte, dojke pa umivajte le z vodo, brez mila, saj to lahko izsuši kožo. Pred dojenjem dojk ni potrebno umivati, po podoju pa jih lahko zaščitite z nekaj kapljicami lastnega mleka.

Mlezivo, prehodno mleko, zrelo mleko

Na nastajanje materinega mleka poleg prehrane vplivajo tudi drugi dejavniki, med katerimi so pravilna tehnika dojenja, pogosto praznjenje obeh dojk, zlasti v prvih tednih po porodu, zadosten počitek, umirjeno psihično stanje ter ustrezen vnos tekočin.
Po porodu se najprej izloča mlezivo (kolostrum), ki je rumenkasto in bogato s hranili ter zaščitnimi snovmi. Postopoma preide v prehodno, nato pa v zrelo materino mleko, ki je običajno bolj belo ali rahlo prozorno. Sprememba barve je povsem naravna – materino mleko ni »vodeno«, temveč je vedno prilagojeno potrebam dojenčka. Pogosto pride med 3. in 5. dnem po porodu do »navala« mleka in dojke postanejo zelo napete. V izogib težavam pri pristavljanju, si že pred podojem ob pretirani napetosti nekaj mleka lahko izčrpate.
 
Dojenčka pristavljajte k prsim vedno, ko pokaže prve znake lakote, ne po vnaprej določenem urniku. V prvih tednih se večina novorojenčkov doji od 8 do 12-krat na dan. Med podojem otroka ne prekinjajte, saj se sestava mleka spreminja. Na začetku podoja je mleko z več vode in manj maščobe da se dojenček odžeja, proti koncu pa vsebuje več maščob, ki otroka nasitijo in podpirajo njegov razvoj.
V obdobjih hitre rasti, najpogosteje med 3. in 6. tednom ter okoli 3. in 6. meseca starosti, se dojenčki običajno dojijo pogosteje. S tem spodbudijo večjo tvorbo mleka, ki se naravno prilagodi njihovim povečanim potrebam. Takrat si vzemite več časa za počitek in otroka pristavljajte vedno, ko to želi, da se bo lahko količina mleka prilagodila njegovim potrebam.

Pogosti izzivi v obdobju dojenja s katerimi se srečujejo doječe mamice so ragade, zamašeni mlečni vodi ali pore na bradavici, zastojna dojka in mastitis. Vsi ti izzivi so prehodni in rešljivi.

Nekaj najpogostejših mitov o dojenju, ki ne držijo

1. Prve 3-4 dni po porodu ni dovolj mleka.
2. Dojenček mora biti na vsaki dojki 20minut.
3. Dojen otrok potrebuje dodatek vode v vročem vremenu.
4. Hranjenje po steklenički je bolj enostavno kot dojenje.
5. Mati ki doji, mora jesti več, da bo imela dovolj mleka.

Dojenje pa ni le način hranjenja. Predstavlja tudi pomemben stik med materjo in otrokom, krepi njuno medsebojno povezanost ter otroku zagotavlja občutek bližine, varnosti in tolažbe. Zato ima pomembno vlogo tako pri telesnem kot tudi pri čustvenem razvoju otroka. Zato je pomembno, da družba materam nudi ustrezne informacije, razumevanje in podporo na njihovi poti dojenja.

Viri in literatura:

Tekauc-Golob, A. (2022). Prednosti dojenja in hranjenja z materinim mlekom za otroka. Slovenska pediatrija, 29(4), 180–184. https://doi.org/10.38031/slovpediatr-2022-4-01

Lipovec, N., Kranjc, K., & Benedik, E. (2022). Prehrana doječe matere. Slovenska pediatrija, 29(4), 185–189. https://doi.org/10.38031/slovpediatr-2022-4-02

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2023). ZDAJ – Zdravje danes za jutri. https://zdaj.net/

Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. (b. d.). Dojenje.org. https://www.dojenje.org/

La Leche League Slovenija. (b. d.). Dojenje.net. https://www.dojenje.net/