Ko imamo občutek, da vsi uživajo bolj kot mi

Poletni strah pred zamujenimi priložnostmi

Zakaj je dopust pomemben?

Poletje je čas, ko veliko ljudi odide na dopuste in potovanja. Eni gredo na morje, drugi na kampiranje, spet tretji pa morda tudi kam dlje.

Dopust je pomemben del skrbi zase, saj lahko pomembno vpliva na naše duševno počutje. Med koristnimi učinki dopusta so zmanjšanje ravni stresnih hormonov, izboljšanje spanja, manj doživljanja neprijetnih čustev in konec koncev tudi večja učinkovitost pri vrnitvi na delo.

Stres med preživljanjem dopusta

Načrtovanje in preživljanje dopusta za mnoge pomeni prijetno pričakovanje in sprostitev, vseeno pa lahko nekaterim povzroča tudi stres. Stres lahko namreč sprožijo tako negativni kot tudi pozitivni dogodki. Odhod na dopust je lahko primer pozitivnega stresorja, saj gre za prijeten dogodek, ki pa lahko kljub temu povzroči določeno mero stresa. Da bo odhod na dopust čim manj stresen, se lahko nanj temeljito pripravimo. Pomembno je tudi, da svoj dopust preživimo v ritmu, ki nam osebno ustreza. Dobro je v svoj načrt vključiti čim več aktivnosti, ki nas sprostijo in povrnejo energijo. Te aktivnosti pa so lahko pri vsakem izmed nas drugačne.

Družbena omrežja in primerjanje z drugimi

Seveda pa je poletje tudi čas, ko se na družbenih omrežjih pojavlja vse več objav iz dopustov, koncertov, piknikov, zabav ali potovanj. Ob gledanju teh objav imamo lahko občutek, da drugi svoj dopust izkoriščajo na boljši način, da doživljajo izkušnje, ki jih mi sami morda zamujamo. Pri tem pa lahko pozabimo, da kvalitetno preživet čas za vsakega pomeni nekaj drugega. Nekomu sprostitev pomeni ležanje na plaži z dobro knjigo v roki, spet drugemu pa bo sprostitev pomenil pohod na bližnji hrib.

Kaj je strah pred zamujenimi priložnostmi oz. FOMO?

Strahu pred zamujenimi priložnostmi pravimo tudi FOMO (ang. Fear of Missing Out). Ko posameznik doživlja FOMO, gre za občutek nelagodja, ki izhaja iz prepričanja, da drugi doživljajo prijetne ali pomembne izkušnje, pri katerih sami ne sodelujemo. Ne gre pa zgolj za prepričanje, da smo se sami odločili za napačno preživljanje našega časa. Poleg strahu, da drugi brez nas doživljajo nekaj boljšega, pa ga sestavlja tudi želja po tem, da smo z drugimi povezani.
Raziskave kažejo, da je višja stopnja FOMO povezana z več simptomi tesnobe, depresije ter negativnega afekta.

Kako zmanjšamo FOMO?

• Omejimo čas, ki ga preživljamo pred zasloni oz. na družbenih omrežjih. Do vsebin, ki jih spremljamo, pristopajmo kritično. Ne pozabimo, da ljudje na družbenih omrežjih največkrat delijo le izbrane trenutke svojega življenja.
• Izvajajmo vaje hvaležnosti (npr. vsak večer zabeležimo ali razmislimo o vsaj 3 stvareh, situacijah ali osebah za katere smo ta dan hvaležni).
• Načrtujmo več pristne povezanosti v živo.
• Ukvarjajmo se z aktivnostmi, ki nas veselijo, sproščajo in nam vračajo energijo.

Ne pozabimo, da ni popolnega dopusta, ne glede na to kako izgleda na socialnih omrežjih. Najbolj kakovostno preživet prosti čas je tisti, po katerem se počutimo spočiti, zadovoljni in bolj povezani sami s seboj ter z ljudmi okoli nas.


Za tiste posebej radovedne v nadaljevanju navajamo dodatno branje o strahu pred zaumejnimi priložnostmi ter tudi vire prispevka. 

Dodatno branje:

Nas je rojstvo socialnih omrežji pahnilo v neizogibnost FOMO?

FoMO - Kako družbena omrežja povzročajo strah pred zamujenim

FoMo: Strah pred zamujeno priložnostjo

Viri:

Zakaj si je pomembno vzeti dopust in kako ga kar najbolje izkoristiti?

Kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba in strah pred zamujenimi priložnostmi v povezavi z blagostanjem in osamljenostjo med študenti

Fear of missing out and social networking sites use and abuse: A meta-analysis

Health anxiety related to problematic smartphone use and gaming disorder severity during COVID-19: Fear of missing out as a mediator