Kaj je demenca in kakšna je preventiva? 

Mnogi zmotno verjamejo, da je demenca samo pozabljivost in povsem normalen del staranja. Tekom normalnega staranja res upadajo nekatere kognitivne sposobnosti kot sta hitrost obdelave informacij in obseg pozornosti, vendar ima večina starostnikov dobro ohranjene miselne sposobnosti, ki jim omogočajo samostojno delovanje. Demenca tudi ni enaka normalni pozabljivosti. Vsak kdaj kaj pozabi. Normalno je, da kdaj pozabimo, zakaj smo prišli v nek prostor ali kako je ime nekemu znancu. Pomembna razlika pa je v tem, da se bodo osebe, ki se ne soočajo z demenco, teh informacij tudi spomnile. Osebe z demenco pa teh informacij ne bodo mogle priklicati. Pri demenci gre za sindrom, ki pri ljudeh sčasoma vodi v slabšo zmožnost opravljanja vsakdanjih aktivnosti, saj prihaja do neozdravljivih sprememb možganskih celic. Kar pa ni del normalnega staranja.

Nekatere najpogostejše vrste demence

Poznamo več vrst demence. V nadaljevanju so predstavljene nekatere najpogostejše. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika bolezni in predstavlja 80 % vseh diagnoz demence. Zanjo je značilen splošen upad kognitivnih sposobnosti – spomina, pozornosti in razmišljanja. Poznamo pa tudi demenco z Lewyjevimi telesci, vaskularno demenco, frontotemporalno demenco in druge demence. Več o vrstah demence na: https://www.spomincica.si/o-demenci/vrste-demenc

Pogosti simptomi

• Motnje spomina
• Nastopijo postopno, najprej pa so prizadeti bolj »sveži« spomini. Oseba se morda ne spomni kaj je jedla za kosilo, dobro pa se spominja svoje mladosti.

• Težave pri govoru
• Ponavljanje že povedanega, težave z besediščem in napačno poimenovanje predmetov.

• Spremembe osebnosti, vedenja, razpoloženja in čustvovanja
• Osebe z demenco lahko postanejo bolj sumničave, potrte, prestrašene ali zmedene. Pogosta sta tudi padec motivacije in povečanje pasivnosti ter umik vase.

• Slabše kognitivne sposobnosti
• Slabša sposobnost načrtovanja, reševanja problemov, odločanja, presojanja in razumevanja. Težave pri krajevni in časovni orientaciji.

• Zmanjšana zmožnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti
• Težave pri pripravljanju jedi in opravljanju drugih gospodinjskih opravil. Težave z uporabo kuhinjskih aparatov in drugih pripomočkov. Osebe z demenco imajo lahko tudi težave s potovanjem na znane kraje in se na poti tja izgubijo.

• Iskanje, izgubljanje in pospravljanje stvari na neobičajna mesta.
• Osebe z demenco lahko pospravijo stvari na neobičajna mesta, potem pa jih iščejo ali pa obtožujejo druge, da jim kradejo.

Preventiva

Mnogi so prepričani, da za preprečevanje demence ne moremo narediti ničesar, vendar to ne drži.

Pri demenci obstajajo različni dejavniki, ki povečujejo tveganje za njen nastanek. Na nekatere izmed njih res ne moremo vplivati (starost, spol, genetika, prisotnost demence v družini ipd.), vseeno pa obstajajo tudi dejavniki, na katere pa lahko vplivamo tudi sami. V nadaljevanju so predstavljeni ti dejavniki.

Nekatere dejavnike, ki povečajo tveganje za razvoj demence, naslavljamo tudi v Centrih za krepitev zdravja. Med njimi so visok krvni tlak, kajenje, čezmerno pitje alkohola, sladkorna bolezen tipa 2 in depresija. Tveganje za razvoj demence pa lahko zmanjšamo tudi preko redne telesne aktivnosti, skrbi za zdrave prehranjevalne navade in ohranjanja zdrave telesne mase. Več o tem, kako te tematike naslavljamo v našem centru, lahko zasledite tukaj.

Pri telesni aktivnosti je za zmanjšanje tveganja za pojav demence priporočljiva predvsem aerobna ali kardio vadba, ki začasno poveča srčno aktivnost. Med tovrstno vadbo štejemo plavanje, tek, kolesarjenje in podobno.

Dejavnik tveganja za pojav demence je tudi nizka stopnja kognitivne angažiranosti oz. miselne aktivnosti. Učenje skozi celo življenje je lahko eden izmed načinov, kako povečamo stopnjo miselne aktivnosti in s tem zmanjšamo tveganje za razvoj demence. Pri tem je ključno, da so aktivnosti za nas stimulativne – nas zanimajo in nam predstavljajo izziv. Primeri takšnih aktivnosti so predstavljeni tudi v možganski telovadnici na spletni strani Lahko.si. Seveda pa nam lahko pri tem pomaga tudi to, da poskusimo nekaj povsem novega – se učimo novega jezika ali igranja glasbila, lahko pa si omislimo nek povsem nov hobi.

Pomembno je tudi, da zaščitimo svojo glavo pred travmatskimi poškodbami glave, ki prav tako povečajo tveganje za razvoj demence. Uporabljajte čelado pri delu ali športu, kjer obstaja nevarnost poškodb glave. To so na primer gradbena dela ali dela na višini ter športi, kot so kolesarjenje, drsanje in podobno. Pri starejših je priporočljiva tudi montaža ograj in oprijemov ter odstranjevanje nevarnosti spotikanja, kot so ohlapne preproge.
 

Uporabni spletni viri:

Spominčica - Alzheimer Slovenija je nacionalno strokovno združenje za pomoč pri demenci. Tam lahko najdete pomembne informacije o demenci in o skrbi za osebo z demenco. Na voljo so tudi svetovanja svojcem in skrbnikom preko telefona in v domačem okolju. 

Portal eDemenca združuje informacije, vezane na demenco. Tam najdete tudi pomembne informacije o skrbi za osebo z demenco. 
 

Viri:

Spominčica – Alzheimer Slovenija. (b.d.). Znaki in simptomi demence. https://www.spomincica.si/o-demenci/znaki-in-simptomi-demence

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (25.9.2025). Vprašaj o demenci, vprašaj o Alzheimerjevi bolezni. https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/vprasaj-o-demenci-vprasaj-o-alzheimerjevi-bolezni/

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (30.9.2024). Čas za ukrepanje proti demenci – čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni. https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/cas-za-ukrepanje-proti-demenci-cas-za-ukrepanje-proti-alzheimerjevi-bolezni/

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (b.d.). Na katere dejavnike tveganja za demenco lahko vplivam sam in kako lahko zmanjšam tveganje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2024/09/Na-katere-dejavnike-tveganja-za-demenco-lahko-vplivam-sam-in-kako-lahko-zmanjsam-tveganje.pdf

MIRA - Nacionalni program duševnega zdravja. (b.d.). Demenca. https://www.zadusevnozdravje.si/dusevno-zdravje/pogoste-dusevne-tezave-in-motnje/demenca/